Zaščitimo gozdove!
V zadnjem stoletju je svet izgubil za površino ene Evrope gozdov!
Toliko kot prej skupaj v 10.000 letih!
Človeški posegi vse bolj ogrožajo naše gozdove. Krčenje gozdnih površin, pretirani poseki dreves, širjenje urbanizacije ter intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo uničujejo naravno raznolikost gozdov ter s tem življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Mnogim vrstam zaradi uničevanja njihovih habitatov in podnebnih sprememb grozi izmrtje. Skupaj z njimi pa so ogroženi tudi ljudje, ki v teh gozdovih živijo že stoletja. Pravice staroselskih skupnosti so neločljivo povezane z obstojem teh ekosistemov, zato z uničevanjem gozdov izgubljamo tudi kulturo, znanje in varuhe narave.
Čeprav korporacije in vlade že leta obljubljajo konec uničevanja gozdov, vsako leto znova izginjajo stoletna drevesa – tako doma kot po svetu. Dovolj je praznih obljub! Časa za odlašanje ni več!
Dovolj uničevanja gozdov!
V zadnjem stoletju je svet izgubil za površino ene Evrope gozdov! Toliko kot prej skupaj v 10.000 letih!
Človeški posegi vse bolj ogrožajo naše gozdove. Krčenje gozdnih površin, pretirani poseki dreves, širjenje urbanizacije ter intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo uničujejo naravno raznolikost gozdov ter s tem življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Mnogim izmed vrst zaradi uničevanja njihovih habitatov in podnebnih sprememb grozi izmrtje. Skupaj z njimi pa so ogroženi tudi ljudje, ki v teh gozdovih živijo že stoletja. Pravice staroselskih skupnosti so neločljivo povezane z obstojem teh ekosistemov, zato z uničevanjem gozdov izgubljamo tudi kulturo, znanje in varuhe narave.
Čeprav korporacije in vlade že leta obljubljajo konec uničevanja gozdov, vsako leto znova izginjajo stoletna drevesa – tako doma kot po svetu. Dovolj je praznih obljub! Časa za odlašanje ni več!
Kaj so problemi?
Pomanjkanje raznovrstnosti spodkopava odpornost naših gozdov!
Več gozda še ne pomeni več življenja. Tudi če se skupna površina gozdov v nekaterih predelih sveta povečuje (kot na primer v Evropi), sta za biotsko raznovrstnost ključni sestava in zgradba teh gozdov.
Močno upravljani gozdovi, kjer prevladuje le nekaj hitro rastočih in enako starih drevesnih vrst, izrivajo raznolike, naravne gozdove, ki so neprecenljivo bogati in ekološko dragoceni.
Več kot polovica evropskih endemičnih dreves – tistih, ki ne rastejo nikjer drugje na svetu, je ogroženih, 15 % pa celo kritično ogroženih, torej le še korak pred izumrtjem.1
Pragozdovi so najstarejši, prvobitni gozdovi, kjer narava še vedno živi po svojih pravilih. A zaradi krčenja, požarov in industrijskega izkoriščanja izginjajo pred našimi očmi.
Amazonski pragozd, največji tropski gozd na svetu, zaradi krčenja, požarov in industrijskega izkoriščanja drsi proti nevarni meji, po kateri bi lahko izgubil svojo ključno vlogo pri uravnavanju podnebja.
Pragozdovi v Evropski Uniji so izjemno redki, obstajajo le v razdrobljenih ostankih in predstavljajo manj kot 3 % celotne gozdne površine v EU.2
Kaj so rešitve?
Zaščitimo vsaj 30 % morskih in kopenskih površin, pri čemer je učinkovita izvedba je ključna. Da bodo ekosistemi resnično zaščiteni pred dejavnostmi, kot sta intenzivno kmetijstvo in intenzivno gozdarstvo, moramo pravila tudi dosledno izvajati.
Naravi moramo dati svoj prostor. Nujno potrebujemo tudi nedotaknjena območja: vsaj tretjina zavarovanih površin z visoko biotsko raznovrstnostjo, kjer je možno uvesti strogo zaščito, naj ostane nedotaknjena in brez posegov človeka.
Greenpeace že desetletja opozarja na uničevanje gozdov – od Amazonije in Indonezije do Evrope – in skupaj z milijoni podpornikov po svetu pritiskamo na vlade in korporacije, da ustavijo uničujoče dobavne verige ter zaščitijo gozdove. Danes je nujnost ukrepanja večja kot kadarkoli prej.
Greenpeace, 2025