Spoštovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izvršni podpredsednik Frans Timmermans, komisar za okolje Virginijus Sinkevičius ter nacionalni voditelji posameznih karpatskih držav,

naravni sistem, ki nam omogoča preživetje, je v veliki nevarnosti – z njim pa tudi celotno človeštvo. Kljub temu pa v Evropi – tudi na uradno »zaščitenih« območjih – še naprej uničujemo naravo. Glede na vse hujšo podnebno krizo je ključnega pomena, da zaščitimo krhke ekosisteme in neverjetne prostoživeče vrste, ki jih ti vzdržujejo. To lahko storimo, a časa nam zmanjkuje. Vaša odgovornost je, da takoj ukrepate in preprečite nadaljnje uničevanje narave v Evropi, preden bo prepozno. Kot se je izkazalo, ohlapni varstveni cilji ne zadostujejo za ohranitev in obnovo najdragocenejših evropskih habitatov. Ključnega pomena je uveljavitev strogih in pravno zavezujočih varstvenih ciljev v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost.

Karpatski gozdovi so že več stoletij eno največjih zatočišč za prostoživeče živali v Evropi, kjer živi več tisoč vrst, kot so medvedi volkovi, risi, bizoni in planinskimi orli. Toda v zadnjih desetletjih so postali mehanizmi varovanja vse bolj nevarno razdrobljeni. To je skupaj z neodgovorno sečnjo privedlo do izgube številnih območij zelo dragocenih gozdov. Gozdarstvo je bilo doslej usmerjeno v neodgovorno pridobivanje in izkoriščanje lesa. Samo v zadnjih dvajsetih letih se je poraščenost z drevesi v dragocenih karpatskih gozdovih zmanjšala za 7,4 % oziroma za dvakratno velikost Pariza, Berlina, Rima, Budimpešte, Bruslja in Varšave skupaj. Predvsem zaradi sečnje in drugih ekstraktivnih človekovih dejavnosti so gozdovi postali tudi občutljivi na naravne motnje, kot so močni vetrovi in namnožitve podlubnikov.

Stari gozdovi so ključni sestavni del življenjskega ekosistema in imajo izjemen potencial za ponovno vzpostavljanje vitalnih, delujočih ekosistemov in shranjevanje ogromnih količin ogljika. Vendar pa celo v narodnih parkih še vedno prihaja do neodgovornega gozdarjenja in do gradnje novih gozdnih cest. To je škodljivo za divje živali, tla in zadrževanje vode. Če se bo takšno uničevanje nadaljevalo, ne bomo mogli več zaščititi tega, kar nas varuje, in Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 bo ostala le mrtva črka na papirju.

Imate moč, da to spremenite. Zaustavite nadaljnje uničevanje Karpatov, tako da uvrstite to vprašanje med prednostne politične teme, da prepoznate pomen Karpatov in da oblikujete ambiciozen akcijski načrt za njihovo učinkovito zaščito.

Karpatski gozdovi ne bi smeli biti surovina, temveč dobrina lokalnih skupnosti. Ohranjanje prostoživečih živali in blaginja lokalnega prebivalstva morata imeti prednost pred hitrim dobičkom pohlepnih podjetij. EU bi morala financirati oblikovanje načrta, ki bi zagotovil ustrezno varstvo narave ter dostojno življenje lokalnih skupnosti. Ta načrt bi moral opredeliti, zaščititi in obnoviti stare gozdove. Določiti bi moral mrežo medsebojno povezanih območij, kjer so posegi prepovedani, za ohranitev velikih območnih ekosistemov. Vzpostaviti pa bi moral tudi območja brez cest in tako ohraniti habitate za številne redke vrste, vključno z rjavim medvedom in risom.

Takšen akcijski načrt je že pripravljen in se je začel izvajati, toda nadaljnje uničevanje moramo preprečiti takoj. Pozivamo vas, da podprete in uvedete takojšnjo prepoved neodgovorne sečnje v karpatskih gozdovih ter 10-letni moratorij na gradnjo novih gozdnih cest.