Številna podjetja za pridobivanje fosilnih goriv v svojih oglasih poudarjajo podnebju prijazne izdelke, s čimer zavajajo glede dejanskega obsega njihovih investicij v obnovljive ali zelene tehnologije. Lansko leto so pri okoljski organizaciji ClientEarth uspešno izpodbijali oglas družbe BP o obnovljivi energiji, saj so ugotovili, da podjetje 96 odstotkov sredstev porabi za nafto in zemeljski plin. Podobno je tudi Volkswagen, drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, ogromno vložil v drago oglaševanje svojega najnovejšega električnega avtomobila med evropskim nogometnim prvenstvom. V resnici so popolnoma električni manj kot trije odstotki avtomobilov tega podjetja. Takšni oglasi zavajajo javnost, da so visoko ogljično intenzivna podjetja zelena, čeprav so številna med njimi močno odvisna od fosilnih goriv ali pa si, na primer, še naprej prizadevajo za dovoljenje za vrtanje dodatne nafte na Arktiki. Ta podjetja, ki uničujejo podnebje, ne bi smela imeti javne platforme, če zavestno dodatno poglabljajo podnebno katastrofo.

Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, uporabljajo oglase in sponzorske pogodbe za promoviranje lažnih rešitev za podnebno krizo, kot so fosilni plini, fosilni vodik, bioenergija ter zajemanje in shranjevanje ogljika (angl. carbon capture and storage; CCS). Organizacija Influence Map je v svoji preiskavi ugotovila, da so podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, plačala Facebooku več kot 9,5 milijona dolarjev za oglase, v katerih so promovirala plin kot »zeleno« gorivo in trdila, da je fosilni plin koristen za podnebje. Tovrstne lažne rešitve so nevarne, saj odvračajo pozornost od resničnih rešitev, ki jih potrebujemo, kot so obnovljivi viri energije, zato moramo podjetjem fosilnih goriv preprečiti, da z njihovim oglaševanjem zavajajo in odvračajo pozornost javnosti in politikov.

Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi lahko uporabljajo sponzorstva za pridobivanje dostopa do političnih odločevalcev in družbene legitimnosti.

Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, in avtomobilska podjetja so bila uradni sponzorji rotacijskega predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer se sestajajo ministri držav članic. Podjetji Porsche in Audi, oba v lasti Volkswagna, sta bila leta 2018 sponzorja avstrijskega predsedovanja, BMW pa je leta 2019 sponzoriral finsko predsedovanje. Istega leta sta romunsko predsedovanje sponzorirala Renault in Mercedes, pa tudi proizvajalca fosilnih goriv OMV Petrom in Enel. Hrvaško predsedovanje leta 2020 sta sponzorirali avtomobilski podjetji Citroen in Peugeot, pa tudi naftno podjetje INA.

V Veliki Britaniji so pri publikaciji Unearthed v raziskavi ugotovili, da je podjetje BP svojo sponzorsko pogodbo z Britanskim muzejem in konkretno razstavo »Dan mrtvih« izkoristila za to, da je promovirala svoje načrte pridobivanje nafte v Mehiki in Avstraliji. Te ugotovitve so v nasprotju s trditvami nekdanjega izvršnega direktorja podjetja BP Boba Dudleya, da umetnost podpirajo »brez vezane trgovine«.

Onesnaženje zraka zaradi kurjenja fosilnih goriv je leta 2018 po ocenah povzročilo 8,7 milijona smrti po vsem svetu, kar je več, kot je bilo smrti, povezanih z uporabo tobačnih izdelkov. Če fosilna goriva povzročajo smrti zaradi onesnaženega zraka in na druge načine, zakaj je še vedno sprejemljivo, da lahko podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, javno oglašujejo? EU je prepovedala oglaševanje in sponzorstvo tobačnih podjetij, zato bi morala biti prepoved oglaševanja in sponzorstva podjetij fosilnih goriv samoumevna.

Podnebna kriza vpliva na človekove pravice, in sicer na pravice ljudi do življenja, hrane, primernih bivalnih razmer in vode, sanitarij in zdravja. Z zaostrovanjem podnebne krize lahko pričakujemo vse večje število smrti, lakote in prisilnih preseljevanj, pri čemer je jasno, da podjetja, ki uporabljajo fosilna goriva, krizo samo še povečujejo. Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, so poleg tega pod drobnogledom zaradi domnevne vpletenosti v kršitve človekovih pravic. Organizacija Amnesty International je pozvala države, naj raziščejo podjetje Shell glede treh aktualnih sodnih postopkov, ki preiskujejo vpletenost tega podjetja v nezakonite aretacije, pridržanja in usmrtitve, ali pa zahtevajo odškodnine za razlitja nafte ter za sistemsko, stalno onesnaževanje z nafto. Podjetje Shell vse te trditve zanika. Podjetje Total Energies je bilo obtoženo razseljevanja skupnosti in financiranja vojaških diktatur, kar pri podjetju zanikajo. Ali je pri teh hudih obtožbah in dokazih, da podnebna kriza vpliva na človekove pravice, odgovorno dovoliti javno oglaševanje podjetjem, ki so odgovorna za podnebno krizo in krizo človekovih pravic.

Številna podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, so objavila nejasne in dolgoročne podnebne cilje »ničelnih neto emisij do leta 2050«, kar se morda sliši ambiciozno, a zahteva le malo dejanskih sprememb. Namesto da bi prenehala s pridobivanjem in kurjenjem fosilnih goriv, tovrstni cilji »ničelnih neto emisij do leta 2050« fosilnih podjetij temeljijo na načrtih za nakup ogromnih količin dobropisov za ogljik za poravnavo svojih emisij. S poravnavo emisij ogljika v takem obsegu naj bi ogromne površine zemljišč na globalnem jugu spremenili v nasade dreves, s čimer bodo ogroženi naravni gozdovi in pridelava hrane. To je še posebno škodljivo za kmetijstvo in avtohtone skupnosti, ki so le malo prispevale k podnebni krizi, a se obenem že danes spopadajo z resnimi posledicami podnebnih sprememb.

ECI je uradno orodje za peticije, ki ga Evropska komisija nudi evropskim državljanom, s katerim lahko ti predlagajo nove zakone EU, če dobijo zadostno podporo zanje.

Evropska državljanska pobuda je posebna vrsta peticije, za katero se je Evropska komisija obvezala, da jo bo preučila. Običajne peticije, tudi če jih podpiše veliko ljudi, lahko politiki ali vlade včasih preprosto prezrejo.

Evropska komisija se mora po zakonu odzvati na evropsko državljansko pobudo, če v manj kot letu dni peticijo podpre več kot milijon ljudi, katerih podpisi so preverjeni. Gre za zelo močno orodje za uvrščanje določene zadeva na politični dnevni red EU!

Pri običajni peticiji ni pravil, kdo jo lahko podpiše, pri ECI pa so veljavni tisti podpisi, ki jih prispevajo državljani ene izmed držav članic EU, ki so po nacionalni zakonodaji te države dovolj stari, da volijo. Za veljavnost podpisa mora evropska državljanska pobuda od podpisnikov zahtevati določene informacije.

Da bi bil vaš glas v podporo evropski državljanski pobudi upoštevan, je zakonsko obvezno zahtevati določene informacije o podpisnikih, tako da lahko pristojni organi v vsaki državi članici EU preverijo podpise. Vsaka država članica določi, kateri podatki so potrebni za preverjanje podpisov. Te informacije smo dolžni zahtevati od vas. Več informacij o zahtevah glede podatkov in pravil, ki so v veljavi v posameznih državah, je na voljo tukaj.

Ne. Vsi vaši osebni podatki bodo uporabljeni samo za namene pobude in so striktno podvrženi ustreznim pravilom o varstvu podatkov. Več informacij o varstvu podatkov je na voljo tukaj.

Potrebujemo podporo 1 milijona ljudi v roku 12 mesecev, obenem pa moramo doseči minimalno število podpisnikov v vsaj 7 državah EU. Minimalna števila podpisov za vsako državo članico EU za vsako izmed evropskih državljanskih pobud so na voljo tukaj.

Če v 12‑mesečnem časovnem roku zberemo milijon preverjenih podpisov, je Evropska komisija dolžna razpravljati o novem zakonu, ki bi prepovedal oglaševanje in sponzorstva fosilnih goriv v Evropi.